Jazz Klub 300 - QuatroPorTango

Name: Jazz Klub 300 - QuatroPorTango
Start: 2025-01-21T20:30:00+01:00
Location: Jazz Klub 300

Schedule

Tue, 21 Jan, 2025 at 08:30 pm

UTC+01:00

Location

Jazz Klub 300 | Ljubljana, LB

QuatroPorTango je tango nuevo kvartet iz Ljubljane, katerega sestavni del je pri nas zelo redko slišani bandoneon, ki skupaj z violino, klavirjem in kontrabasom omogoča edinstveno zvočno podobo. Za to priložnostno izvedbo se bo kvartetu pridružila tudi gostujoča pevka, ki bo dodala še eno čutno dimenzijo. Čaka nas glasbeni večer poln čustev, prelepih melodij in harmonij, ter prepletov mirnih in divjih ritmov.
Matjaž Porovne – violina
Jan Sever – klavir
Ratko Žižič – bandoneon
Marko Turšič – kontrabas
QuatroPorTango se posveča glasbi Astorja Piazzolle, utemeljitelja glasbene zvrsti tango nuevo. Piazzolla je želel tradicionalni tango popeljati iz ozadja plesnih odrov na osrednji del koncertnih prizorišč, kar je dosegel s tem, da je tango glasbo, kot je sam dejal, “oplemenitil”. Obogatil jo je z elementi klasične glasbe in jazza, kar je zanj, kot aranžerja glasbe za tango orkestre, študenta klasične glasbe in ljubitelja jazza, postalo njegov življenjski cilj, kateremu je sledil brezpogojno.
Leta 2022 je kvartet QuatroPorTango v samozaložbi izdal svoj prvi album “Tribute to Astor Piazzolla,” s katerim raziskujejo bogastvo Piazzollinega glasbenega opusa in se poklanjajo izjemnim komponističnim sposobnostim tega velikega argentinskega skladatelja, ki je bandoneon odrešil pozabe in glasbeno kulturo svoje domovine predstavil celemu svetu. Sestavni del njihove zasedbe je bandoneon, značilen tango inštrument iz družine harmonik, ki je nepogrešljiv v avtentičnih tango zasedbah, a se pri nas pojavlja zelo redko. Ostali, prav tako pomembni inštrumenti so violina, klavir in kontrabas, ki vsak zase in skupaj ustvarjajo edinstveno zvočno podobo. Pri njih kitarske dele te kompleksne glasbe, pisane za tri harmonične inštrumente, sicer pisane za kvintet, prevzema priznani pianist solist in profesor Jan Sever, ki je združevanje kitarskih in klavirskih partov vzel kot poseben izziv.
Njihov repertoar je odlična osnova za glasbeni večer, poln čustev, prelepih melodij in harmonij, ter prepletov mirnih in divjih ritmov.
Tokrat bodo ob bolj prepoznavnih delih izvedli tudi nekaj še nikoli poustvarjenih del, za posebno vzdušje pa bo poskrbela tudi pevka, ki bo z zasedbo izvedla nekaj vokalnih skladb.
Matjaž Porovne
Violinist Matjaž Porovne, je na Akademiji za glasbo z odliko diplomiral v razredu prof. Primoža Novšaka. Izpopolnjeval se je še na Glasbeni akademiji v Zagrebu in na Univerzi za glasbo ter upodabljajočo umetnost v Grazu, kjer je leta 2013 tudi magistriral.
Izpopolnjeval se je pri priznanih pedagogih: Gerhard Schulzu, Rudolfu Gählerju, Jerroldu Rubensteinu, Igorju Ozimu, Tomažu Lorenzu, Hagaju Shahamu, Eszter Hafner, Ebenhardu Felzu, ter pri članih Godalnega kvarteta Artemis, Godalnega kvarteta Vogler in Godalnega kvarteta Apollon Musagete.
Za izjemne dosežke je leta prejel študentsko Prešernovo nagrado. Uspešno je prestal avdicije mladinskih orkestrov; European Union Youth Orchestra (EUYO), ter Gustav Mahler Jugendorchestra (GMJO), s slednjima je nastopil na pomembnih glasbenih festivalih; BBC Proms, Luzern Musik Festival…
Njegovo glasbeno so podprle; Fundacia Live Music Now na Dunaju, PE-Förderkreis iz Mannheima, ter Villa Musice Rheinland-Pfalz iz Mainza. V okviru slednje je v Nemčiji muziciral v raznovrstnih komornih sestavih s priznanimi glasbeniki (David Geringas, Tim Vogler, Wen-Sinn Yang…).
Je član uspešnih komornih sestavov: Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, Ensemble Dissonance in Godalnega kvarteta Dissonance, LIBERtria, Quatroportanga, Klavirskega tria Noordung…
V letih 2011-2012 je bil zaposlen v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana. Od leta 2012 pa je zaposlen v Orkestru Slovenske filharmonije.
Jan Sever
Jan Sever, pianist, katerega glasbena pot je fuzija klasične, jazza, tanga in etno vplivov, je odkril strast do klavirja že v zgodnjih letih. Pod vplivom klavirja s strani svoje matere, ki je bila prav tako pianistka, je bil Severjev svet prepleten s črnim klavirjem in obsežno zbirko vinilnih plošč, ki segajo od Bacha do Rahmaninova.
Njegova zgodnja leta so zaznamovala igriva raziskovanja glasbe klasičnih mojstrov. Toda prelomni trenutek je prišel pri njegovih enajstih letih, ko je osvojil prvo nagrado na državnem tekmovanju Temsig. Leta 2003 je prejel študentsko Prešernovo nagrado in leto kasneje diplomiral. Podiplomski študij je zaključil leta 2009. Njegovi raznoliki glasbeni interesi so se še bolj razširili, ko je pri 25 letih vstopil v svet tanga, navdihnjen predvsem z glasbo Astorja Piazzole. To je označilo odmik od klasičnih norm in postavilo temelje za kasnejše raziskovanje improvizacije.
Severjeve solo klavirske improvizacije, kot sta “Into the Wild” in “Free Bird”, prikazujejo njegovo predanost raziskovanju novih poti in možnosti. Danes, kot profesor klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, Sever nadaljuje svoje življenje v svoji glasbeni sintezi ustvarjalnosti. Njegove improvizacije, kot sta “Some Kind of Blues” in “Brightness to Darkness”, odražajo pot od optimizma do premišljenosti ter nihanje življenja in glasbe. Severjevo glasbeno raziskovanje tako še naprej raste, pri čemer vsak koncert in vsaka improvizacija dodajata plasti njegovemu bogatemu in razvijajočemu se umetniškemu izrazu.
Marko Turšič
Marko je svojo glasbeno pot začel pri šestih letih, izbral je igranje klasične kitare. V najstniških letih je zaplaval v svet rock glasbe, pri dvajsetih letih pa je prijel za kontrabas in našel svoj inštrument. Preizkusil se je v skoraj vseh zvrsteh glasbe, od jazza do popa. Igral je v orkestrih in različnih zasedbah. Veliko strast je našel prav v igranju argentinskega tanga. V letu 2003 je bil soustanovitelj skupine Astorpia, s katero je leta 2007 pri Dallas Records izdal album Mar del Plata. Od leta 2008 je bil član mednarodne skupine El Entrerriano Quartet. Leta 2009 se je pridružil skupini QuatroPorTango, s katero igra pretežno glasbo Astorja Piazzolle. Sodeloval je z mnogimi vrhunskimi glasbeniki s celega sveta in uživa na svoji glasbeni poti.
Ratko Žižič
Bandoneonist samouk Ratko Žižić se je z glasbo ljubiteljsko začel ukvarjati pri sedemnajstih letih, ko ga je očarala kitara. Po nekaj letih preigravanja rokovske, metalske glasbe, je novo ljubezen našel v klasični kitari, s katero je vstopil v svet klasične glasbe in brazilske bossa novo. V tem času je začel spoznavati velikanski opus Astorja Piazzolle. S pojavom prvih dostopnih zvočnih kartic za domačo rabo je želel lastne posnetke kitare obogatiti najprej s flavto, nato s koncertino, kar ga je na koncu privedlo do bandoneona. Prvega si je, z namenom kratkočasenja doma kupil pri starosti 27 let. Ob prvem stiku s tem instrumentom je vedel, da je našel glasbeno ljubezen življenja. Skrivnosti tega svojevrstnega harmoničnega inštrumenta iz družine harmonik se je zato, ker v širši okolici ni bilo nikogar, ki bi igral bandoneon, lotil sam. Po spletu naključij je 3 mesece po tem nastala zasedba Hotel Astor, čez tri leta Astorpia, na koncu pa se je izoblikoval qTp – QuatroPorTango.
Za seboj ima lepo število celovečernih koncertov: s kvintetom v Slovenski Filharmoniji, tudi kot gost solist z orkestrom Mandolina, prav tako v SF. Zasedba QuatroPorTango je s samostojnimi celovečernimi koncerti nastopila na mnogih manjših in večjih odrih, v dvorani Kolarac (Beograd), na več festivalih, (Lent, Trnfest, Tango festival Idrija), novembra 2023 pa je odigrala samostojen celovečerni koncert v razprodani Ljubljanski Drami.
Glasbena pot QuatroPorTango je po dobrem desetletju koncertiranja pripeljala do snemanja zgoščenke, ki je leta 2023 izšla v samozaložbi, kot trajen dokument, ki priča o ljubezni glasbenikov do glasbe Astorja Piazzolle. Plošča je bila posneta ob stoti obletnici rojstva genialnega avtorja in najpomembnejšega promotorja argentinske glasbe ter tega skoraj pozabljenega, pri nas redko slišanega inštrumenta.
Bandoneon je v 19. stoletju nastal kot nadomestilo za cerkvene orgle v revnih podeželskih cerkvah Nemčije, na začetku 20. stoletja pa je postal osrednji inštrument tango zasedb v Argentini. Danes je v svetu poznan prav zaradi velikanskega vpliva glasbe Astorja Piazzolle, ki je tango iz ozadja plesnih odrov s svojimi kompozicijami, polnimi elementov klasične in jazzovske glasbe, utemeljil nov glasbeni slog – tango nuevo.
Ne zamudite te glasbene edinstvenosti!
Ostale informacije:
Vrata odpremo ob 20.00.
Program: pričetek ob 21.00, z vmesnim odmorom.
Število vstopnic je omejeno, sedežnega reda ni, rezervacije miz/sedišč zaenkrat niso možne.
Vsaki kupljeni vstopnici, pripada sedišče.
Na voljo so nizke mize za 2, 3, 4, 5 in 6 oseb, visoke barske mize in stoli ob steni kluba in sedišča ob točilnem pultu.
Koncert poteka v sproščenem klubskem vzdušju, med dogodkom je na voljo ponudba hrane in pijače. Vnos lastne hrane in pijače ni dovoljen.
V Jazz Klubu 300 (v isti etaži) je na voljo garderoba (na lastno odgovornost), sanitarije in kadilnica.
Dostop za invalide je zagotovljen, wc za invalide je v pritličju.
Parkirišče: lastno brezplačno parkirišče.
Cena vstopnic: predprodaja 16,00 €, redna prodaja 20,00 €.