CIKLON: Preveč sveta

Name: CIKLON: Preveč sveta
Start: 2025-10-17T21:00:00+02:00
Location: Stari trg 21, 1000 Ljubljana, Slovenia

Schedule

Fri, 17 Oct, 2025 at 09:00 pm

UTC+02:00

Location

Stari trg 21, 1000 Ljubljana, Slovenia | Ljubljana, LB

CIKLON: Preveč sveta
Anamaria Bagarić
Ida Hiršenfelder (beepblip)
Nina Dragičević

Preveč sveta se skriva v meni je sodobno-plesna predstava, ki jo v gibu ustvarja Anamaria Bagarić in se pri tem povezuje z umetniki različnih žanrov.

V sodelovanju z zvočno umetnico Ido Hiršenfelder sta, vsaka s svojim avtorskim izrazom, ustvarili predstavo, ki upodablja prenasičenost informacij, ki se neprestanoma zažirajo v telo. Skozi prizmo telesa se to izraža v poskusu fizične reprezentacije notranjega monologa, medtem ko glasba svoje zvoke izlušči iz globoke notranjosti, »izpod lopatic«.

Naslov povzet po grafitu pesnice in gledališke režiserke Eve Kokalj:
"Preveč mene se skriva v svetu, preveč sveta se skriva v meni."

Skozi medij poezije snov predstave v obliki govorjene besede izraža Nina Dragičević iz zbirke To telo, pokočno (Škuc, 2021):
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘯𝘰𝘣𝘦𝘯𝘪𝘩 𝘣𝘦𝘴𝘦𝘥
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘯𝘰𝘣𝘦𝘯𝘦𝘨𝘢 𝘰𝘱𝘪𝘴𝘢
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘯𝘰𝘣𝘦𝘯𝘦 𝘻𝘯𝘢č𝘪𝘭𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘭𝘶𝘱𝘪𝘯𝘢
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘩𝘰𝘳𝘪𝘻𝘰𝘯𝘵
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘯𝘰𝘣𝘦𝘯𝘢 𝘮𝘢𝘵𝘦𝘳𝘪𝘫𝘢
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘣𝘳𝘦𝘻 𝘵𝘦ž𝘦
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘣𝘳𝘦𝘻 𝘴𝘦𝘯𝘤𝘦
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘣𝘳𝘦𝘻 𝘴𝘢𝘱𝘦
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘯𝘰𝘣𝘦𝘯𝘦 𝘻𝘯𝘢č𝘪𝘭𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘪𝘯 𝘷𝘦𝘯𝘥𝘢𝘳 𝘵𝘶
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘥𝘰𝘭𝘨𝘰 𝘵𝘶
⠀⠀⠀⠀⠀⠀ 𝘰𝘥 𝘯𝘦𝘬𝘥𝘢𝘫 𝘵𝘶

Gib in misel sledita filozofiji buto plesa in izpostavita hrbet kot osnovni označevalec prečenja dveh svetov; notranjega in zunanjega. Ker se svet premika s hitrostjo, ki je človek ne dohaja, je potreben proti-pol, kjer okolica (vsaj za hip) lahko obstaja v njegovem ritmu. Kot proti-pol se izrazi telo, ki v notranjosti išče pristnost in prvinskost, ki je z mislijo ne doseže. Telo tako - z vsako mislijo, ki jo razstavi do temeljev, ne ve kje je njeno mesto, kaj naj z njo počne in ali je sploh njegova, da jo misli - govori zgodbo o nemoči.

Anamaria Bagarić je avtorica, koreografinja in plesalka. V Egiptu se je predstavila s prvim avtorskim solom Dark Matter(s) (2017) in sodelovala s Kairsko operno hišo. V Sloveniji redno sodeluje s kolektivom fizičnega gledališča Fourklor in projektno v polju sodobnega plesa in gledališča. Je avtorica predstav Prizma (2019), Kava, črna (2022), Preveč mene se skriva v svetu (2024), Preveč sveta se skriva v meni (2025) in tkivo:človek (2025).

Ida Hiršenfelder (beepblip) je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske prostorske skladbe z elektroniko, kodo, analognimi sintetizatorji in terenskimi posnetki. V delih raziskuje predvsem zvočno ekologijo in zvočno prostorjenje, s katerimi obravnava teme, kot so sebstvo neorganskih drugih, prevajanje nečloveških živalskih jezikov in poslušanje neslišnega. Bila je članica zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra (2011–7), trenutno pa je del skupine Jata C za bioakustiko in zvočno ekologijo (2018–), skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo (2022–) in CENSE Central European Network for Sonic Ecologies (2022–). Njene samostojne albume Šum za strune, 1 (2019), Šum za strune 2 (2020) in prihajajočega Ritmagogija (2025) je izdala založba Kamizdat. Zvočne instalacije je razstavljala na skupinskih razstavah v številnih muzejih, kot so MG+MSUM (2013, 2023, 2025), MSU Zagreb (2019), ZKM Karlsruhe (2022) in Kunsthaus Graz (2025). Njene skladbe so bile predstavljene na različnih festivalih, med drugim Ars Electronica, Linz (2016), Device Art, Zagreb (2019), OTTOsonics, Ottensheim (2022), Wave Field Synthesis, Haag (2022, 2023), Gibaja, Zagreb (2023), Experimance, Saarbrücken (2024), Festival korenite hoje TO)pot, Ljubljana (2024) in Svetlobna gverila, Ljubljana (2025, napovedano). Hiršenfelder je zaključila magisterij iz sonologije na Kraljevem konservatoriju v Haagu (2023). Pogosto komponira za sodobni ples, za kar je v sezoni 2023/24 prejela nagrado zlata strela Zavoda Bunker za zvočno krajino.

Dr. Nina Dragičević je pesnica, esejistka in skladateljica. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023), Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024) in Nemogoče (Beletrina, 2025). Za svoje delo je prejela nagrado Lastovka 2025, Werner Düttmann Fellowship 2023 (Akademie der Künste, Berlin), nagrado Dr. Ane Mayer Kansky 2023, Jenkovo nagrado 2021, Župančičevo nagrado 2020, dve nagradi Vitez poezije 2018, bila je finalistka za nagrado Palma Ars Acustica.
--
Koreografija, ples: Anamaria Bagarić
Avtorska glasba: Ida Hiršenfelder – beepblip
Poezija: Nina Dragičević
Svetovanje za gib: Tanja Zgonc
Svetovanje za režijo: Peter Frankl
Oblikovanje svetlobe: Gregor Kuhar
Scenografija: Stela Primc
Naslov: Eva Kokalj

Koprodukcija: Zavod NEST, VITKAR
Partnerji: Nataraja, Zavod Delak
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občinaLjubljana