Spinoza's Letters / Spinozova pisma | Workshop / delavnica

Name: Spinoza's Letters / Spinozova pisma | Workshop / delavnica
Start: 2026-03-18T09:30:00+01:00
End: 2026-03-19T17:00:00+01:00
Location: Cankarjev dom

Schedule

Wed, 18 Mar, 2026 at 09:30 am to Thu, 19 Mar, 2026 at 05:00 pm

UTC+01:00

Location

Cankarjev dom | Ljubljana, LB

📅 18–19 March 2026
📍Cankarjev dom – Hall M1
🗣️ Language: English/Slovene
The Faculty of Arts of the University of Ljubljana, the Cultural and Congress Centre Cankarjev dom, and Goethe-Institut Ljubljana kindly invite you, as part of the "Philosophical March", to the workshop “Spinoza’s Letters”, which will take place on 18 and 19 March 2026 at Cankarjev dom (Hall M1).
The Slovenian translation of Spinoza's Letters, which brings together the integral correspondence of Benedict de Spinoza, has been published by Krtina publishing house. It was edited by Kajetan Škraban, who contributed the translation of the Latin letters and the afterword, while the Dutch letters were translated by Tanja Mlaker and Blaž Božič. In the early modern period, epistolography was, on one hand, a practical way of transmitting private messages, and on the other hand, following the epistolary practice from antiquity, a way for the learned communication of intellectuals of the literary republic.
The publication of the book will be accompanied by an international workshop on Spinoza's letters. The participants will consider various aspects of Spinoza's correspondence. Attendees will discuss Spinoza's philosophy in his letters in relation to his other major works (especially the Ethics), as well as those aspects that can only be truly understood through the prism of the polemical dialogue between Spinoza and his correspondents. The final section will be dedicated to the reception of Spinoza's epistolary in German classical philosophy. Among the most important topics the guests will address are method, memory, definition, error, and cognition.
𝐏𝐚𝐫𝐭𝐢𝐜𝐢𝐩𝐚𝐧𝐭𝐬: Pina Totaro, Mogens Laerke, Guido Frilli, Oberto Marrama, Lidija Šumah, Gregor Kroupa, Bojana Jovićević, Zdravko Kobe and Kajetan Škraban
PHILOSOPHICAL MARCH
In March 2026, a series of international events will, through a dialogue between Hegel and pragmatism, an in-depth examination of Fichte’s intersubjectivity, and a reflection on Spinoza’s epistolary philosophy, shed light on fundamental questions of practice community, and the state in German classical thought and its contemporary resonance.
We look forward to seeing you!
****************************************************
📅 18.–19. marec 2026
📍Cankarjev dom – Dvorana M1
🗣️ Jezik: angleščina/slovenščina
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Cankarjev dom in Goethe-Institut Ljubljana v sklopu Filozofskega marca vljudno vabijo na delavnico Spinozova pisma, ki bo 18. in 19. 3. 2026 potekala v Cankarjevem domu (dvorana M1).
Na delavnici bodo sodelovali domači – Lidija Šumah, Gregor Kroupa, Bojana Jovićević, Zdravko Kobe in Kajetan Škraban – in tuji strokovnjaki – Pina Totaro, Mogens Laerke, Guido Frilli in Oberto Marrama –, ki se bodo posvetili različnih vidikom Spinozove pisemske korespondence. Udeleženci bodo obravnavali Spinozovo filozofijo v pismih v odnosu do drugih velikih del (zlasti Etike), hkrati pa tudi tiste njene vidike, ki jih v resnici lahko razumemo le skozi prizmo polemičnega dialoga med Spinozo in njegovimi dopisovalci. Zadnji sklop pa se bo posvetil recepciji Spinozovega pisemskega opusa v nemški klasični filozofiji. Med najpomembnejšimi temami, ki se jih bodo gostje dotaknili, bodo metoda, spomin, definicija, zmota in spoznanje.
V okviru dvodnevne delavnice bo predstavljen tudi prevod Spinozovih Pisem
📅 18. marec 2026, 10.00, Dvorana M1
Pri založbi Krtina je izšel prevod Spinozovih Pisem, ki prinaša integralno korespondenco Benedicta de Spinoze. Uredil jo je Kajetan Škraban, ki je prispeval prevod latinskih pisem in spremno besedo, nizozemska pisma pa sta prevedla Tanja Mlaker (gre za ponatis »Pisem o zlu«, ki so za novo izdajo popravljena) in Blaž Božič.
V novem veku je bila epistolografija po eni strani praktični način prenosa zasebnih sporočil, po drugi strani in po antičnem zgledu pa tudi način za učeno občevanje intelektualcev literarne republike. Pisma imajo tako pogosto status sodobnega krajšega članka ali razprave in se oblikujejo kot samostojen filozofski žanr. Pri vseh filozofih, ki postavljajo veliko interpretacijskih izzivov, so zato pisma nezanemarljiv vir za preučevanje njihove filozofije, konkretno pri Spinozi pa imajo poleg tega to prednost, da v njih spregovori v običajnem jeziku filozofske razprave in opusti geometrijsko formo, ki jo je ubral v Etiki.
Ker so pisma po definiciji dialoška forma, imajo to prednost, da nas soočijo s kritikami ali prevpraševanjem Spinozove filozofije. V tem smislu so pomembno dopolnilo poznavanja velikih del, saj jih lahko tako preučujemo z zornega kota avtorjevih sodobnikov, kar je vselej dober način za kontekstualizacijo in analizo neke filozofije.
In res, zanimivi so tudi Spinozovi sogovorniki: med njimi so denimo Henry Oldenburg, sekretar londonske Kraljeve družbe; baron von Tschirnhaus, filozof in pomemben člen literarne republike tistega časa; ter Leibniz, ki z Descartesom in Spinozo tvori veliko trojico racionalističnih filozofov. A po drugi strani med korespondenti lahko najdemo tudi manj znane, a nič manj zanimive osebnosti, vse od Blijenbergha, trgovca z žitom, ki se je s Spinozo spustil v debato o naravi zla; do Burgha, Boxla in drugih članov nizozemske literarne republike.
Z integralno izdajo Spinozovih pisem torej ne dobivamo le predzadnjega koščka v mozaiku Spinozovih zbranih del, ampak tudi bogat vpogled v filozofsko krajino 17. stoletja.
Prisrčno vabljeni!